Grad Zgornji Čretež
Približno sto metrov vzhodno od razvalin gradu Spodnji Čretež stoji na skalnatem grebenastem obronku večnadstropni romanski stolpasti grad Zgornji Čretež (Turn Reutenberg), pozidan sredi 12. stoletja. Bil je prvotno bivališče čreteških vitezov. Številna viteška rodbina si je kaj kmalu pozidala nov grad, saj je bil stolp pretesno in neudobno bivališče. Zgornji Čretež je izrecno omenjen v listini šele leta 1426 (den halben turn ob der vest zu Rewtenberg).
Za stolpasti grad je značilna romanska plastovita zidava iz klesancev, vogali so poudarjeni s skrbno oblikovanimi kamnitimi bloki iz peščenjaka (od tretje etaže iz lehnjaka), razvaline še segajo tri nadstropja v višino. Notranji stranici sta dolgi 5,50 oziroma 5,70 metra (prostori v stolpu so merili v tlorisu približno 31 kvadratnih metrov), stene pa so debele dva metra in šestdeset centimetrov. Ohranjenih je več romanskih svetlobnih oz. strelnih lin (zunaj navpična, podolgovata, deset centimetrov široka odprtina, ki se v notranjosti zelo razširi): v prvi etaži (pritličju) je v jugovzhodni steni ena manjša, v drugi etaži (prvo nadstropje) je polkrožno zaključen romanski vhodni portal v severovzhodni steni, v jugovzhodni steni je okno, v tretji etaži sta dve okni (v jugovzhodni in jugozahodni steni), v četrti etaži je v jugovzhodni steni okno, zid pa se stanjša na dva metra zaradi nekdanje obrambne galerije. Stropove so nosili leseni tramovi, o tem pričajo ohranjene tramovnice. Grad je s treh strani varovala naravna strmina, na položni strani pa je bil zavarovan s še ohranjenim globokim in širokim, v skalo vsekanim obrambnim jarkom. Ohranjena je tudi nekdanja grajska pot, blizu gradu vsekana v skalo. Na grebenu pod stolpom je tudi manjši jarek, vsekan v skalo, manjša ravnica ob njem pa daje slutiti, da je morda bilo tam predgradje. Valvasor je v Topografiji sicer verno upodobil grajsko razvalino, vendar je dodal okenske okvire, ki jih nikoli ni bilo, pretiral pa je tudi pri številu okenskih predrtin.
Zgornji Čretež je edini romanski stolp, ki se je v več kot deset metrov visoki razvalini in nespremenjen od 12. stoletja ohranil na slovenskih tleh, zato bi ga bilo nujno zavarovati in ohraniti.
Ivan Jakič