Simboli občine

Občinski svet občine Mokronog-Trebelno je na svoji 28. seji dne, 14. 04. 2010, sprejel Odlok o grbu in zastavi občine Mokronog-Trebelno (Uradni list RS, 33/10), v katerem je določena vsebina obeh simbolov, pa tudi njuna uporaba.

Grb
Opis grba

Grb Občine Mokronog-Trebelno je predstavljen na slovenskem ščitu, razcepljenem v srebrno in rdeče polje. Na prvem polju je vinski atribut z zelenim trtnim listom, črnim ključem in modrim grozdom, na drugem polju je odtis desnega stopala človeške noge v barvi kože.

Blazon

Grb Občine Mokronog-Trebelno je predstavljen na slovenskem ščitu, razcepljenem v srebrno in rdeče polje. Na srebrnem polju je predstavljen trojni vinarski atribut: iz položenega črnega ključa raste zeleni trtni list, iz ključa pa visi moder vinski grozd. Na rdečem polju je v vertikali predstavljen odtis človeškega desnega stopala.
Zlata obroba, ki jo nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.

Zastava
Opis zastave

Zastava Občine Mokronog-Trebelno je rdeče–bele barve z grbom Občine Mokronog–Trebelno. Višina zastavine rute »V« proti njeni dolžini »L« je 1:2,5 s tem, da je njena ruta s horizontalno delitvijo, razdeljena na dve po višini enaki polji, od katerih je zgornje polje bele barve, spodnje polje pa rdeče barve.

Grb leži v geometrijski sredini zastave tako, da sega s svojo srebrno polovico v rdeče polje zastave, s svojo rdečo polovico pa v belo polje zastave. Višina grba je enaka polovični višini zastavine rute.

Barvi zastave se razvrstita po naslednjem vrstnem redu: zgoraj bela, spodaj rdeča. Kadar visi zastava kot bandero, sta barvi gledano z zgornjega kota opazovalca, razvrščeni po naslednjem vrstnem redu: levo rdeče polje in desno belo polje, tako da grb stoji pokončno.

Izbira simbolov Občine Mokronog-Trebelno
A/  -  Zgodovinska istovetnost

V Sloveniji izbiramo občinsko simboliko najprej iz zgodovinskih danosti nekega kraja. V kolikor je tej normi zadoščeno, se lahko naslednje poslužujemo po heraldično dopolnitveni potrebi.

V primeru srednjeveškega trga in kasnejšega mesta Mokronog ni bilo težav, ker so legendarna in zgodovinska izročila, simbol človeškega stopala (»noge«), prinesla v današnji čas. Za predstavljanje tega atributa se po heraldičnih zgodovinskih normah poslužujemo za stopalo barve tena človeške polti, ki jo predstavljamo na rdečem oziroma srebrnem (belem) polju ščita. Pri takšni predstavitvi gre za to, da smo tudi v današnjem času zvesti srednjeveškim izročilom. V srednjem veku sta bila skoraj izključni »barvi« ščita in atributa v lokalni heraldika bela osnova in na njej rdeča barva atributa. (V mokronoškem primeru gre za zelo redko izjemo, da je atribut upodobljen v tenu). Za zgornje trditve obstaja vrsta utemeljitev, menim pa, da bi bile za ta sestavek preobširne.

Bela in rdeča barva (z obveznimi črnimi delitvami in obrobami) sta bili tudi od Križarskih vojn naprej heraldična osnova vseh grbov, katerim se je dosti kasneje pridružila modra barva. Če hočemo torej poudariti srednjeveškost nekega simbola, naredimo to vedno v beli in rdeči barvi.

B/  -  Krajevna istovetnost

Če tudi kraj sam ni uspel več ohraniti srednjeveške arhitekture, je ohranil vsaj srednjeveško urbanistiko (Mokronog) in celo tipično srednjeveško ime. Oboje nam odslikuje starost kraja, s tem pa tudi kulturno naravnanost današnjega občinstva, kar je v prid občutju slovenske samobitnosti. V takšen kraj postavljati kasnejše heraldične barve (modro, zeleno...), bi pomenilo likovni in s tem kulturni anahronizem. S kulturno osveščenostjo mokronoškega občinskega vodstva ter njegove strokovne komisije, smo to krajevno istovetnost pri Mokronogu ohranili z izvirnostjo tipično srednjeveškega simbola v liku in barvah in ga bomo z vsem tem posredovali našim zanamcem.

C/  -  Heraldična istovetnost

Heraldična istovetnost je bila vsaj deloma predstavljena že v prvi alineji. Glede barvne simbolike se v heraldiki ravnamo po sicer nenapisanih normah tako, da ustvarjamo kompromis med heraldičnimi zahtevami in občutjem občinstva. Bližje kot smo občutju občinstva, lažje in prej bo to občinstvo sprejelo ta simbol za resnično svojega. Občutenju občinstva pa se seveda prilagajamo le do tiste mere, kjer je heraldičnost še dopustna. Za lažjo razumljivost navajam: čeprav ne obstaja za to trditev izrecni predpis, vode običajno slikamo v modri barvi, trave in drevje v zeleni barvi, nebo belo ali modro itd. Modre barve se poslužujemo v lokalnih grbih, katerih kraji so na svoj način odvisni od voda (potoki, reke, jezera, morje). Takšni so npr. grbi slovenskih obdravskih občin. Ker Mokronog ni vezan na kakršnokoli pomembnejšo vodo, v njegov grb ne vključujemo modre barve. Tudi sicer na splošno obravnavamo Mokronog kot (v sočno Dolenjsko) zakopano mestece, s posebno čustveno toplino. V njegov simbol bi modrina vnašala hlad.

Trebelanski del te občine obravnavamo s povsem drugimi merili. Gre za podeželje, ki nam pričara podeželsko sočnost z najžlahtnejšim kar nam nudi: vinsko trto, ki jo simboliziramo z modrim grozdom, ki ga krasi zelen list. Moder grozd zaradi tega, ker je v naravi večina žlahtnine v tej barvi. V  skupnem heraldičnem simbolu pa tvori s svojo barvitostjo na belini barvno uravnoteženost s sosednjim živahnim rdečim poljem. Ves atribut smiselno oživlja tisti zidaniški ključ, ker bo občane vodilo k misli, zakaj ključ namesto šparona.

Besedilo: Valt Jurečič