Pot romarjev
Pot romarjev od Žalostne Gore preko Vesele Gore na Zaplaz je pohodna pot, ki na stari romarski poti oživlja romarske običaje. Skrbnik Poti romarjev je Kulturno društvo Šentrupert.
Vstopna kapela na Žalostni Gori – cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni Gori – kapelica pred hišo Dolenškovih na Prelogah 15 – cerkev sv. Miklavža v Martinji vasi – cerkev sv. Roka v Hrastovici – cerkev sv. Kancijana v Gorenjih Jesenicah – Breg – kapela sv. Križa v Šentrupertu – cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu – kapela Žalostne Matere božje s križevim potom in cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori – Ravnik – Ostrež – Zabukovje – cerkev sv. Petra na Žunovcu – Brglez – Kumpolje – cerkev sv. Mihaela na Čatežu – cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu (28 km, 6-7 ur zmerne hoje)
Vodič po cerkvah na Poti romarjev
Mokronog - Cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori
Cerkev stoji na gori z imenom Žalostna gora, nad naseljem Mokronog. Longitudinalno zasnovana cerkev iz 2. polovice 17. stol. Strop prezbiterija poslikal F. Jelovšek, oltarne slike delo V. Metzingerja. Glavni oltar je marmorni (1675), stranska sta lesena.
Mokronog - Svete stopnice s kapelami na Žalostni gori
Svete stopnice s kapelami se nahajajo na JV pobočju Žalostne gore, pod cerkvijo. Svete stopnice iz leta 1767 stojijo pod cerkvijo. Poslikal jih je A. Postl. Kapele simbolizirajo sedem Marijinih žalosti. Njihove niše je 1865 poslikal M. Koželj, 1894 pa M. Bradaška, po letu 1945 pa I. Mole.
Martinja vas pri Mokronogu - Cerkev sv. Nikolaja
Ambientalno izpostavljena cerkev stoji na vzpetini vzhodno od vasi. Leta 1526 omenjena in v 17. stol. barokizirana cerkev kaže v svoji stavbni zasnovi izrazito srednjeveške forme. Glavni klasicistični oltar iz 1877 je delo podobarja A. Kušlana iz Novega mesta.
Hrastovica - Cerkev sv. Roka
Cerkev stoji na izpostavljeni vzpetini na vzhodnem robu Mirnske doline, med naseljema Dolenje Jesenice in Hrastovica. Pozidana je bila leta 1661 v spomin na kugo. Predelana oltarna oprema je iz 17. stol. Zidana prižnica s slikami A. Postla, njegova je tudi Pieta in votivna slika iz 1804, ki prikazuje zahvalno procesijo.
Gorenje Jesenice - Cerkev sv. Kancijana
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, v zaselku Škocjan. Cerkev, prvič omenjeno 1526, sestavljajo pravokotna srednjeveška ladja z ostanki fresk na južni zunanjščini, poligonalni prezbiterij, ki je bil v 17. stol. predelan in zvonik iz 18. stol. na zahodni strani.
Šentrupert na Dolenjskem - Kapela sv. Križa
Kapela stoji na pokopališču vzhodno od naselja. Kapelo je zgradila delavnica G. Pascolija 1859 kot grobnico plemiške družine Barbo. Sestavljajo jo zvonik, ladja in kratek prezbiterij, ki sta enako široka in rebrasto obokana.
Šentrupert na Dolenjskem - Cerkev sv. Ruperta
Utrjena cerkev stoji kot dominanta v središču naselja. Cerkev, prvič omenjeno 1163, sestavljajo dolgi kor z zunanjimi oporniki in zvonik z začetka 15. stol. ter vzdolžno usmerjena ladja, obokana leta 1497. Sočasne freske so bile konec 19. stol. preslikane. Tretja četrtina 12. stol., 1163, prva četrtina 15. stol., 1415-1420, zadnja četrtina 15. stol., 1497, zadnja četrtina 19. stol.
Vesela Gora - Kapela Žalostne Matere božje s križevim potom
Kapela in kapelice križevega pota stojijo na manjši vzpetini med Veselo Goro in Šentrupertom. Kapela Žalostne Matere božje z božjim grobom je bila zgrajena 1879 na mestu starejše prednice iz 1749. Sočasno so bile obnovljene tudi kapelice križevega pota s poslikavo Matije Bradaška.
Vesela Gora - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija
Cerkev stoji na Veseli gori nad Mirnsko dolino. Centralno zasnovana stavba s stranskima kapelama, prezbiterijem in paroma prečno postavljenih zvonikov, zgrajena v letih 1723 - 1735. Notranjost ima baročno opremo (Metzinger, Bergant) in poslikavo iz 1760 (J. A. Tušek).
Selo pri Mirni - Cerkev sv. Petra
Cerkev stoji vrh hriba, vzhodno nad zaselkom Žunovec, severovzhodno od naselja. Cerkev sestavljajo srednjeveška ladja z ostanki freske sv. Krištofa (najstarejši grafit iz 1571), kvadraten prezbiterij iz 17. stoletja ter zakristija in zvonik iz 19. stol. V 19. stol. je bila cerkev obokana.
Čatež - Cerkev sv. Mihaela
Cerkev, obdana z ostanki obzidja, stoji v vzhodnem delu naselja. Cerkev, prvič omenjeno 1526, sestavljajo pravokotna ladja, sredi 19. stol. prizidani stranski poligonalni kapeli, pravokoten prezbiterij, zakristija in zvonik. Zunanjščino členijo plitki pilastri.
Zaplaz - Cerkev Matere božje
Cerkev se dviguje severozahodno nad naseljem Čatež. Neorenesančna cerkev je bila zgrajena v letih od 1906-1926 po načrtu R. Trea iz Ljubljane. Iz 1848 pozidane starejše cerkve se je ohranila podoba Matere božje z detetom F. Goldensteina.