Zgodovinski simboli

O Mokronogu in njegovi nogi v grbu

Najstarejši zapis imena Mokronog je iz leta 1137 in pomeni grad, katerega ruševine so še vidne na Gorenjem Mokronogu pod cerkvijo Sv. Petra, ki je tedaj najverjetneje pripadala gradu. Ko so ustanovili v dolini poseben trg, prvič je omenjen 1279, se je tudi nanj razširilo ime Mokronog. Da bi ga ločili od prvotnega Mokronoga, so ga začeli označevati kot Dolenji Mokronog. S tem vzdevkom je prvič omenjen 1349. Nato so za povsem nedvoumno ločevanje začeli uporabljati tudi za prvotni Mokronog še vzdevek Gorenji, vsaj od 1364 dalje. Nato sta bili stoletja v uporabi obe imeni – Dolenji Mokronog, Gorenji Mokronog. Ko je v 16. st. prvotni grad (Gorenji) Mokronog propadel, je trg Dolenji Mokronog dobil večji pomen z novim gradom in sedanja oblika imena je v rabi prevladala.

Ime Mokronog je prvotno pomenilo prostor grajskih ruševin na Gorenjem Mokronogu in cerkve Sv. Petra. V staroslovanskem, poganskem obdobju (8. – 10. st.) so tam čestili božanstvo neba, ki je med drugim skrbelo tudi za dež. Vdolbine v skalah, ki jih ljudje razlagajo kot odtise božje noge so poznane širom po svetu. V Sloveniji je znan odtis noge sv. Uršule na Uršlji gori in studenec Božja noga na Svetih gorah nad Sotlo. Voda iz takih vdolbin velja za čudodelno. Na takih mestih so pogosto gradili cerkve, krščanska zamenjava za nebesnega boga je večkrat postal sv. Peter. Tudi cerkev Sv. Petra na Gorenjem Mokronogu je sezidana na skali. Zelo verjetna je misel, da je bila v tej skali nekoč vdolbina v obliki stopala, ki jo je napolnjevala mokrota. V njej so ljudje lahko videli sled boga Mokronoga, ki jim je nosil dež in blagostanje. In kot so pozneje prenesli ime Mokronoga v dolino, so že v 14. st. vključili podobo noge v trški pečatnik.

ddr. Andrej Pleterski